društvo LindArt je doseglivo preko
elektronske pošte :
lindart.lendava@gmail.comtelefonske številke:
+386 (0)40 464 248
ali obiskom na lendavskem gradu Lendava
Banffyjev trg 1,
9220 Lendava,
SLOVENIJA, EU
UVOD
Čas v katerem živimo je podvržen tehnologiji in njenim zakonitostim. Opazen je trend povezovanja, sodelovanja z drugim-i. S pomočjo interneta smo hkrati lahko prisotni na vseh 6 celinah istočasno nam mobilna tehnologija omogoča, da imamo ljubljene »vedno in povsod« na dosegu rok. Vendar, nekje na poti te množične povezanosti med ljudmi in ljudstvi je začel bledeti naš čut za posameznika. Stiki, ki jih vzdržujemo so vse bolj plastični in destilirani. V bistvu postajajo virtualna iluzija, ki(več) ne potrebuje neposrednega soočanja iz oči v oči.Platforma letošnje, tokrat že 13. mednarodne mladinske likovne kolonije-LindArt 2008 je zrasla na takšnem kritičnem razmišljanju o naravi odnosov, povezovanj in vseh vrst kolaboracij-sodelovanj znotraj naše sodobne družbe.
Ker ti po našem mnenju, postajajo vse manj osebni s pričujočim projektom MMLK LindArt na likovno-umetniški način ne le izpostavljamo, opozarjamo ter hkrati pozivamo, promoviramo ter vzpodbujamo pomembnost potencialnega dialoga (med kulturami, ljudmi,…) temveč in predvsem pomembnost kvalitete teh odnosov.
S programom kolonije, ki kot svoj moto nosi
»so-deluj (co-operate)« se zavestno pridružujemo promociji ter spoštovanju kulturne raznolikosti in dialoga z namenom, da se spodbudi medsebojno razumevanje med ljudmi iz različnih okolij in kultur, še posebej pa spodbujanju multikulturalizma; ter si prizadevamo k ozaveščanju širše javnosti proti diskriminaciji in/ali socialni izključenosti, proti rasizmu in ksenofobiji.
Naša ideja je povabljene avtorje, s pomočjo žreba razdeliti v pare tj. tandeme, ki bodo v času kolonije vzajemno (torej 2 in 2 skupaj) skušali priti do razburljivih likovnih rešitev.Kolonija se bo zaključila z odprtjem razstave nastalih del v galeriji-muzej Lendava.
Ker pa vprašanje 'so-delovanja' in vse kulturnega sožitja ni zgolj in/ali predvsem umetniška enigma temveč zaobjema tudi naš vsakdan si v projekt kolonije želimo aktivno vključiti tudi našega gledalca oz. obiskovalca.
Temu je med zaključno razstavo ponujena možnost glasovanja za tandem katerega likovno delo ga je najbolj pritegnilo. S tem bo občinstvo odločilo, katerima avtorjema bo v času naslednje, tj. 14. mednarodne likovne kolonije LindArt, pripadla stimulativna nagrada samostojne razstave v prostorih lendavskega gradu.Vsa nastala dela bodo digitalno dokumentirana in arhivirana v umetniški zbirki društva LindArt ter v spremljajočem barvnem katalogu prav tako pa tudi na naši spletni strani.
LOKACIJA
Likovna kolonija bo potekala na lendavskem gradu (v prostorih galerije ter grafični delavnici)
Tudi letos ponujamo možnost ustvarjanja v različnih slikarskih tehnikah (olje, akril, tempera, akvarel,…), v risarskih tehnikah (grafit, oglje, pastel,…) in seveda v grafičnih tehnikah kot so visoki (lesorez, linorez,…) in globoki tisk (jedkanica, suha igla,…) ter tehnikah litografije in sitotiska.KOMU?
Razpis je odprt vsem ustvarjalcem mlajše generacije (tj. mlajšim od 35 let), ki delujejo znotraj »tradicionalnih« vizualnih kategorij (slikarstva, grafike, in letos prvič tudi kiparstva); to so namreč tiste discipline, ki do svojih produktov prihajajo večinoma z maualnim delom, sodelovanje oz. vzajemno ustvarjanje 2 ali več umetnikov pri kreiranju enega umetniškega dela pa je prej izjema kot pravilo.Vsako leto na podlagi razpisa izberemo ter povabimo do 12 umetnikov
…da bi izvedel/a kdo je letos »IN« obišči odsek: Kdo
Mednarodna mladinska likovna kolonija LindArt je od umetnikov vodena iniciativa, ki jo v sodelovanju z Galerijo-Muzejem Lendava, letos že 13. organizira Društvo mladih likovnikov LindArt iz Lendave. Pobuda si predvsem prizadeva priskrbeti shajališče za umetnike mlajše generacije & študente umetniških smeri, ki delujejo znotraj ti. »tradicionalnih« vizualnih disciplin
(slikarstva, grafike, kiparstva).
Program udeležencem ponuja možnost sodelovanja v aktivnosti, ki je geografsko in konceptualno odmaknjena od njihove ustaljene studijske prakse ter tako »eksperimentirati« na način, ki je/bo vzajemno dobrodejen.
Platforma kolonije je zrasla na osnovi mota
»so-deluj/co-operate« ter je kot taka kritiška refleksija o naravi in karakterju odnosov, povezovanj in vseh vrst kolaboracij znotraj naše moderne družbe;
izbrani avtorji bodo, s pomočjo žreba razdeljeni v pare-tandeme, ki bodo v času kolonije vzajemno to je hkratno (2 in 2 skupaj) ustvarjali oz. delovali na zastavljenem projektu-temi kolonije.Tovrstno timsko delo na eno platno, na eni strani avtorje izziva, da se odmaknejo od svoje ustaljene umetniške prakse, tako materialno kot stilsko, da pokažejo pristno pripravljenost postaviti sebe in svojo umetniško prakso pod vprašaj, da resnično raziščejo področje umetniške in kulturne nedoločnosti-spremenljivosti,… na drugi strani pa takšno delo podčrta težnjo kolonije k odprtosti do
drugih-drugačnih, tako kultur kot tudi človeka-posameznika in je spodbuda za medkulturni dialog ter izražanje idej, ki so temelj oz. rdeča nit kolonije
gert-jan AKERBOOM
thomas BEHLING
olga CORONOVSCHI
morgan CRAIG
alba ESCAYO
hirofumi MATSUZAKI
kate MINNOCK
géza NÉNETH
katja PÁL
magdalena SCHLIFKA SURANYI
richard WARREN
shih yun YEO
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
z besedami:
Že od nekdaj me fascinira ritualno obnašanje.
Moje risbe se rojevajo iz tega interesa.
Zmeraj me zanima in želim videti kaj se zgodi, če… kombiniram
različne členke najdenih obredov, poigravam se z njihovimi
prizorišči in za imaginarne udeležence uvajam nove vedenjske
vzorce.
Obredi, ki jih tako (po)ustvarjam, razen samega sebe, nimajo
nobenega drugega namena; so zaustavljena ogrodja ali podobe
teh na novo iznajdenih ritualov ali načrti prizorišč v katerih se ti
lahko zgodijo.
vizualno:

no title
2008, tuš na papir, 21-15cm
. . . . . . . . . .
z besedami:
S svojim likovnim delom izprašujem vlogo ter pomen, ki ga navadno pripisujemo podobam; tudi zato pogosta raba tradicionalnih načinov slike/slikanja. V svoje delo rad vključujem stare predmete
(kot so okvirji) ali trivialne podobe, ki jih najdem. Tako nastale
produkte sam smatram za objekte in se z njimi raje kot na vsakdanje življenje, naslanjam na podobotvorje našega kolektivnega spomina.
Svoje kreacije namenjam sodelovanju ali dialogu z gledalčevo
imaginacijo. V ospredju je zmeraj videnje, prikazen. Vedno znova se zatekam k uprizarjanju pobožnih figur, ki pa v teh delih nasproti svoje svetniškosti bivajo zgolj kot simbol. Črna figura moškega je njegova antiteza.
vizualno:

»Engel« - »angle«
2006,
mešana tehnika,
30x20cm
. . . . . . . . . .
z besedami:
Kot umetnica sem počaščena. Biti aktivno vključen v proces
kreiranja je posebna sreča. Smatram, da sta prav kreativnost ter senzibilnost za lepoto odliki, ki opredeljujeta človekovo podobnost s Stvarnikom.
Tako kot slikarstvo samo in vsak umetnik, tudi jaz manipuliram z
enakimi temelji, kot koncipirajo vesolje: prostor (zemlja in zrak),
svetloba (barva) in detajli (vegetacija, živa bitja ipd.)
V neizmerno veselje mi je motriti čudo narave ter skozi umetnost dopolnjevati svet, ki ga zaznavam.
Delujem na področju grafike in moji najljubši tehniki sta akvarel ter jedkanica. Prva mi ugaja v svoji zmožnosti transparence ter globini,
ki jo ponuja.
Jedkanica mi je draga predvsem pri snovanju simboličnih kompozicij,
ki so najbolj značilne za moje likovno izražanje.
vizualno:

Eternal life
2006, mešana tehnika,
45x60cm
. . . . . . . . . .
z besedami:
Sem v iskanju za izgubljenim časom. Od okusa do vonja, ujetega
znotraj tovarniških sten; podmeno za spomine najdemo povsod.
Moje prepričanje je, da čustvo umrljivosti, odsotnosti, navzočnosti,
ipd., bolj dosledno prevaja notranjost-interier ruševin kot (njihova) zunanjost-eksterier.
V zadnjem obdobju so me likovne raziskave ponesle v samo črevesje kemične tovarne ali zapuščenega hotela, datiranega z začetka 20.st.
Urbano širjenje, vandalizem ter Mati Narava so konstantna grožnja
tem paradigmam industrijske ere. Pomislimo na primer na pozabljeno tovarno ali zapor. Zanemarjena, prezrta, v njenih sosedih, bivših
delavcih, sostanovalcih, pogosto vir ogorčenja; vendar nam te iste
stavbe paradoksalno ponujajo najbolj iskrive vsebine: kako je lepa
grenka pilula.
Moje likovno delo pa ni zgolj dokumentiranje, temveč vizualna forma,
ki ponuja možnost izpraševanja o tisti skrivnosti teh poslopij, ki v ljudi
vliva taka čustva.
vizualno:

Every Man Builds His Own Catedral of Sand
2007, olje na laneno platno, 183x122cm
. . . . . . . . . .
z besedami:
Četudi (trenutno) ustvarjam v Madridu, v ateljeju, ki si ga družno
delim z drugimi umetniki, se moj lov za motivi vrši izven mesta, na podeželju.
Moj najnovejši cikel slik se naslaja iz likov živali ter rastlinja.
Navdih najdem zdaj v bikovih nogah, zdaj drevesni krošnji, saj ima
narava posebno močan vpliv name. Sem v obdobju, ko hrepenim po intenzivnosti barve, tako v snovnem smislu materije kot tudi v jakosti odtenkov. Upravljam čiste barve ter odločne linije, saj menim, da je
narava v isti sapi preprosta in veličastna.
Vsekakor pa težim k prikazovanju njene silnosti.
vizualno:

Fighting Cocks
2007, olje na platno, 100x100cm
. . . . . . . . . .
z besedami:
Matsuzaki je kamufliran umetnik množičnih občil.
Kot maskiran umetnik množičnih občil, ki se koncentrira izključno
na slikarstvo Matsuzaki odseva strahotno pomemben element naše informacijske družbe: kabel ali daljnovod, oziroma bolj natančno: metamorfozo iz ene točke v drugo; tj. prenos sam.
vizualno:

In den weissen Raum 2
2007, akril na platno, 200x200cm
. . . . . . . . . .
z besedami:
Četudi sem diplomirana slikarka trenutno svoje napore vlagam v
grafiko ter konceptualna dela temelječa na instalaciji.
V svojem trenutnem likovnem opusu skušam osvetliti krhkost
našega naravnega okolja in njenega živeža.
Ukvarjajoč se s sintezo umetnosti in znanosti moja zadnja razstava »cellscape« na mikroskopski ravni vizualizira možne posledice, ki jih prinaša sevanje. Razstava je zasnovana kot instalacija manjših
procesno vodenih risb, jedkanic, monotipij ter digitalnih tiskov.
Skozi posluževanje takšnega eksperimentalnega pristopa instalacija stremi k zrcaljenju delovnih metod znotraj laboratorija.
vizualno:

'Cluster' installation
2008,
različne grafične tehnike,
(spremenljive velikosti)
. . . . . . . . .
z besedami:
Moje likovno razmišljanje se navadno materializira v tehnikah linoreza
ter lesoreza in je odsev mojih osebnih vedenje, mnenj, čustev, ki se
mi porajajo ob vsakodnevnem soočanju z življenjem.
Je predstavni dokaz naše tako pozitivne kot negativne ganjenosti;
vse to skušam izraziti z zavestno uporabo barve. Toplih kadar želijo
v gledalcu vzbuditi pozitivna čustva, in nasprotno hladnih kadar
nakazujejo negativna čustva ali izkušnje.
V svojih delih večinoma upodabljam človeške figure stilizirane na individualen način, kajti šele z reduciranjem njihove oblike do
samega bistva, lahko izrazim določeno misel, čustvo, psihološko
stanje ali akcijo.
vizualno:

escape
2007,
linorez, lesorez,
90x165cm
. . . . . . . . . .
z besedami:
Napajališče moje ustvarjalne misli (trenutno) predstavlja naivna
podstava, da slika ni namenjena izključno vizualnemu opazovalcu oz. opazovanju in je potemtakem lahko še kaj drugega kot zgolj pašnik
naše vizualne naslade. Povedano drugače: je vprašanje o tem, če in
kako lahko prestopim gledalčev prag zgolj
vizualno-duhovnega motrenja slike, ki visi pred njim. Kako torej
vzpostaviti ali (pre)oblikovati takšne likovne celote, ki gledalcu onemogočajo bežen pogled in/ali kvazi religiozno opazovanje od daleč, temveč ga je slika s svojo naravo in načinom sposobna animirati k neposrednemu, aktivnemu, intimnemu dialogu.
vizualno:

kompozicija-3
2008,
akril na leseno konstrukcijo 32x32cm (z okvirjem)
. . . . . . . . . .
z besedami:
Uveljavljanje spolov, človekovih pravic, zgodovina in njeni zamazani
prstni odtisi na prihodnjih generacijah, so moji gradbeni kamni.
Ti »kosi« kričijo po uveljavitvi neprecedenčne spremembe.
vizualno:

19th century Invention of Hysteria
2005,
mešana tehnika, 300x600cm
. . . . . . . . . .
z besedami:
Primarno je moje zanimanje usmerjeno v urbano spreminjanje (psihološko, politično, krajinsko). Znova in znova skušam doumeti potencialne zaključke takšnih regulacij našega okolja. Inspiracijo
iščem znotraj arhitekture ali raje umetniških del, ki so podobna arhitekturni formi. V strukturah in materialih, ki gradijo našo zidano okolico.
Še posebej me privlačijo prostori, ki so vizualno nepregledni ali
narejeni tako, da so fizično nedostopni; v svojem delu jih nato
poskušam raziskati, razkrinkati. Izhajajoč iz tega se skulpture
(strukture), ki jih gradim nanašajo na (arhitekturni) prostor; le tega ponavadi sicer
nosijo-dopuščajo, vendar nam ga navzven ne ponujajo.
vizualno:

Buoyes
2008 Instalacija, (plastika) 130x50x40cm (prib.)
. . . . . . . . . .
z besedami:
Čas, kot ga navadno registriramo v sekvencah sekunde, minute, ure, dneva in leta me je že od nekdaj zaposloval.
Raziskujem dokumentiranje tega časa; to počnem s pomočjo
beleženja madežev, potez, odtisov na različne likovne nosilce.
Uživam pri eksperimentiranju z različnimi mediji
(ki niso papir ali platno) ter za delo uporabljati ne vsakdanje
pripomočke. Npr. valjček; delo z njim je navadno podvrženo pravilu,
da se delo začne s prvim madežem na papirju, medtem ko konec
odloči pomanjkanje črnila na valjčku. Spet drugič se poslužujem
polivke napolnjene s črnilom, ki ga nato polijem neposredno na papir, posnemajoč dež, ki je prav tako nepredvidljiv v smislu količine in časa kdaj bo padal.
Takšen način dela torej ujame trenutek v času in ne dopušča
ponovitve ali podvajanja.
Zame je čas minljiv in vsak njegov trenutek je začasen in edinstven. Skozi svoje delo izražam težnjo po zamrznitvi vseh teh trenutkov s pomočjo najbolj primarnih, grobih in neposrednih načinov.
vizualno:

tension
2001,
kitajski tuš na papir,
8x11cm
10.7.08 ob 13.00
. zbor sodelujočih umetnikov & žreb tandemov
19.07.08. ..ob 19.00
...............odprtje razstave
.............. nastalih umetniških del
z glasbenim posladkom dua
The GROOVEYARDS
Filip Šijanec-kitara
Gregor Ftičar-klavir
v Galeriji-Muzej Lendava, Banffyjev trg 1, Lendava
VABILO:
pridi in izberi!
na razstavi
oddaj GLAS za tandem katerega umetniška dela so ti najboj raznežila dušo
zmagovalni par bo prejel stimulativno nagrado:
samostojno razstavo v Galeriji-Muzeju Lendava
v letu 2009
MMLK LindArt 2008 so omogočili :